BELA BOŽANSTVA
Tekst: Mirko Kunšič
Foto: Mirko Kunšič
Kaj imajo skupnega Cerkniško jezero, Andreja Peklaj in Milan Malovrh? Lipicance!
Od danes pa do desetega decembra bodo Malovrhova »Bela božanstva« na razstavi, v prostorih knjižnice Jožeta Udoviča v Cerknici.
O avtorju, Tržičanu Milanu Malovrhu, je mojstrica fotografije FZS, Andreja Peklaj ob predstavitvi med drugim zapisala v spremnem katalogu tudi:
»Malovrh v brezkončnih različicah beleži lepoto giba, spremljajočega s pestrostjo čustvenih stanj, ki postanejo odsevni del njega samega, projiciran iz globin ujete teme nezavednega, vse do zaslepljujoče svetlobe. Tako tudi gledalca nekateri prizori ponesejo z vihravimi konji v lahkotnost trenutka, da bi že ob naslednjem stopil korak vstran in se izmaknil silovitosti usmerjenega pogleda in neukrotljivi, navidezno neobvladljivi, nedoumljivi sili, ki kot kri po žilah drvi po svobodni (notranji) prostranosti.«
Dogodek je uvedla direktorica knjižnice Marija Hribar. V kulturnem programu so peli pevci MPZ Dragonarji Generala Maistra iz Unca. Veliko simbolike, z rdečo nitjo, konji je bilo zvečer v Cerknici.
Mojstrica fotografije in nosilka naziva AFIAP pri mednarodni fotografski zvezi, ki je imela letos marca v knjižnici odmevno razstavo, je 1994 v samozaložbi izdala monografijo o Cerkniškem jezeru in nato leta 2002 še drugo, dopolnjeno izdajo, ki je dobila nagrado Unesca, znak desetletja.
Cerkniško jezero sta v monografiji opisala Matjaž Kmecl in Peter Skoberne. O presihajočem jezeru, svetovnem fenomenu je pisal že Valvasor 1687 in poročilo poslal angleški kraljevi družbi, ki mu je nato podelila častno članstvo. Najbolj temeljito razlago presihanja je spisal jezuit Tobija Gruber. Hvalnico mu je pel tudi domačin, Hinko Dolenec leta 1881.
Če prideš s prijateljem 11 ur pred odprtjem Malovrhove razstave v Cerknico, imaš dovolj časa za fotosafari okrog jezera, vzpon na 1091 m visoko razgledno Slivnico. Matjaž Kmecl je v uvodu v monografijo Cerkniško jezero zapisal, kako je Valvasor pisal, kar so ljudje takrat govorili. Da je vrh Slivnice velika luknja od koder prihajajo čarovnice…
Teh nisva videla, sva pa vztrajala kljub vetru in pravemu novembrskemu mrazu, da sva ujela nekaj sončnih prebliskov, ki so na cerkniški način risale like in impresije na večinoma zalitem Cerkniškem jezeru, polju, ki je razdeljeno na več kot 4000 parcel.
Lastniki lahko le- te med letom orjejo, sejejo, žanjejo, kosijo, lovijo in ribarijo.
Razgledi z roba hriba nad vasjo na Planinsko polje so bili samo potrditev, da je ta del Slovenije fotografsko in tudi drugače zanimiv in vreden obiska.