Bil sem deležen neprecenljivih radosti in posebnih lepot dežele Mayov – Mehika, Gvatemala, rajski Balize in eksotična Kuba. In sedaj, kaj povedati, kaj napisati, toliko lepega in zanimivega smo doživeli.
Pot nas je najprej vodila proti Meksiko-citiyu, nadaljujemo pot proti Cancunu na področje, ki se imenuje Yucatan in proti Meridi in nas že prevevajo prvi občutki, da smo res v Mehiki. Po okrepčilnem zajtrku gremo že prvim Mayevskim doživetjem naproti. Najprej nas čaka srečanje z nepozabno in impresivno v svoji neznanki sama veličastna CHICHENITZA (CHI=usta, CHEN=jarek vode, ITZA=ljudstvo). Tu so bili prvi prebivalci Olomeki in prvo ljudstvo Tihokan, ki so postavili znamenito piramido sonca in lune. Prestolnica je štela kar 25.000 ljudi. Obstajali so v 600 l.n.š. Predhodniki so bili Azteki. V Chichenitzi so imeli tudi svojevrstno nogometno igrišče. Žogo so probali spraviti skozi kamniti obroč s pomočjo lastnih udov. Zmagovalca pa je čakala, kako kruto, slavnostna smrt.
Mayi so bili znani tudi kot astrologi, vse so napevedovali iz astrologije. Pravi mojstri so bili za to vedo, kar dokazujejo z astrološkimi observatoriji, ki jih najdemo v vseh njihovih krajih, kjer so bivali in napovedovali usodo iz zvezd in dogajanja na nebu. Dokaz je tudi v Chichenitzi, kjer stoji eden od najlepših observatorijev.
Seveda današnji še živeči potomci Mayev ponujajo prelepe spominke, ki izvirajo iz njihove pre-bogate in pestre kulture. Pot nas nadalje vodi proti mayevskim ostalinam imenovanih UXMAL (Ušmal), kar pomeni 3x zgrajen. Prebivalci so odšli, ker ni bilo vode v 6. do 7. stoletju n.š. Ogledali smo si veličastno mestece z svetim drevesom SEJBA. Sam Uxmal je bil za-mene nekje bol impresiven kot Chichenitza, bol umirjen in v prečudovitem okolju džungle, skrivnosten in veličasten v vsej svoji lepoti in legi.
Brez ogleda lokalne tržnice in kratkega postanka v lokalni pivnici, kjer so nas domačini prelepo sprejeli, ni šlo. Pivo je teklo v potokih, enako je bilo z razpoloženjem. Nazaj grede do prijetne case, smo si ogledali še kako pletejo ležalne mreže, ročno in iz čistega bombaža. Nato sledi še uživanje ob pravi mehiški večerji, tu nam pripravijo pravi šov pitja goreče tequile. In naslednji dan sledi 9-urna vožnja do tretjih Mayevskih ostalin imenovanih PALENQUE. Res čudovito in zanimivo, kajti prve tri piramide so grobovi, poleg je kraljeva palača in ostale piramide, ki so služile ceremonjalnim obredom. Na koncu je moderni muzej z eksponati. Vidi se le 2% ostalin, ostalo je še neodkopano cca 1500 zgradb. 1. piramida je tempelj lobanje, v grobnici je preko 700 reči iz žada. Vse piramide so pobarvane rdeče in poslikane. Našli so 16 grobov. Premer mesta je bil kar 8-km. Naslednja piramida je bila tempelj rdeče kraljice z 1250-kom predmetov iz žada. Piramide so bile med seboj povezane s tunelom. Na žalost sedaj od l.2002 zaprto za oglede. Kraljica – tujka – poročila se je s PAKALOM, ki ima tudi svojo piramido, tu so našli 963-kom predmetov iz žada.
Pakalova piramida gleda na sever, omislil si jo je sam z 9-timi nivoji, kar predstavlja 9-podzemelj. Ko so ga našli v grobnici, je imel v ustih perlo. Ko je umrl je bil star zavidljivih 82-let. Vladal je od svojega 12-tega leta, to se pravi, celih 80-let. Truplo je še vedno v grobnici. Palenque so bile bogate z vodo, kar 18-akvaduktov so našli.
Polni vtisov smo se nato odpravili do slapov Aqua-Azul, kjer smo se osvežili s kopanjem v prečudoviti modrini vode. Je kar pasalo, saj smo bili 2-dni v istih “cunjah”. Nato nadaljevanje poti proti San Cristobalu na 2200-m nadmorske višine in sledi ogled indijanski vasi CHIAPAS. Žal lokalni indijanci so zaprli cesto do svoje vasi, zato smo odšli smo proti sosednji vasi imenovani San Huan de Chamula, kjer živijo Cacili indijanci. Imajo svojo avtonomijo, svoje zakone in svoj red. Ne pustijo se slikati. Ogledali smo si njihovo cerkev, kjer darujejo svojim bogovom. Zanimivo. Imajo šerife in župana, ki se razpoznavni po posebnih oblačilih iz ovčjih kožuhov.
Nato pa po celodnevni vožnji hitimo že proti Guatamali in proti ANTIGU-i. Guatemala je čudovita dežela zelo gorata in zelena. V Antigui smo se namestili v čudovitem hotelčku, vse v lesu, res prelepo. Preko ceste je bila restavracija, kjer so imeli prave dunajske šnicle, kar manjše presenečenje in pasalo je, kajti naslednji dan že nadaljujemo pot proti vulkanu PACAYA, na katerega smo se povzpeli, sicer smo bil zelo izmučen, se je pa izplačalo, nepozabno doživetje in sicer kar do častitljive višine 2650m smo se vzpeli, kjer nas cca 200m pod vrhom pričaka izliv delujočega vulkana in pravo srečanje z živo lavo, nekaj nepozabnega.
Na kratko še nekaj o GVATEMALI, ki je bila ustanovljena 03.11.1543 leta in nekoč je bila prestolnica Srednje Amerike. Leta 821 se je Mehika osamosvojila od Španskega jarma. Pet držav tvorijo SA in sicer – Guatemala, Nikaragva, Honduras, Kostarika in Mehika. Guatemala postane samostojna šele leta 1847. V začetku ji gre dobro 50 do 60 let. Nato je bil leta 1954 vojaški udar. Povzročitel je ameriška CIA. Uradno prvi CIIN vojaški udar. Američani so veliko vlagali v Gvatemalo predvsem v sadne nasade. Med 1960 in 1970 je bilo veliko likvidaci (60-70.000 tisoč ljudi), leta 1980 še masaker nad idijanskim prebivalstvom. Leta 1996 se zaključi državljanska vojna, cca 200.000 žtrev in cca 1.000.000 izbeglic. Leta 1999 prve normalne volitve. Gvatemala je glavna izvoznica kave in banan, zato tudi banana republika.
Da ni predolgočasno že hitimo proti FLORES-u, vmesni postanek ob jezeru Lago de Izabel, ki se v bistvu izliva v Honduraški zaliv ter naprej proti novim Mayevskim ostalinam tokrat proti TIKAL-u, ki leži sredi džungle. TIKAL je baje rojstno mesto Mayevske kulture iz 8.ga st.p.n.št. imel je cca 100.000 ljudi. Lokalni vodič nas popelje preko goste in zaraščene džungle ter nam med potjo marsikaj pove o skrivnostni mayevski kulturi. In glej ga zlomka, kajti za konec poti po čudoviti Gvatemali ob veličastnih mayevskih piramidah se srečamo s pravimi potomci Mayev, ki redno obiskujejo mesta izvora svojih korenin.
Naše popotovanje nato že nadaljujemo proti Gvatemalsko-Balizejski meji in brez večjih problemov prispemo v Balize city od tu pa s katamaranom na otok Caulker Caya in na 3-dnevno križarjenje po rajskem Balizejskem morju. Ja moram se pohvaliti, ujel sem velikansko barakudo, za večerjo, tako se je začelo, vmes gledali delfine, plavali v prečudovitem morju, se potapljali – eni, in prišli do čudovitega otočka s sedmimi palmami Paradise caya. Ampak to še ni vse. Na jadrnici s katero smo pluli so nam postregli s punč-rumom, kdo bi se ga branil, kot nektar je pasala ta čudovita omamna pijača, žeja je bila neutolažljiva in abnormalne količine ga je steklo po naših grlih.
Naslednji dan uživamo v celodnevnem jadranju do Tobacco caya, malo večjega otočka z lepimi bungalovi in obveznim bifejem.
Po prečudovitem počitku se s hidrogliserjem odpravimo nazaj v Balize city, kajti pot nas vodi nazaj proti Mehiki, kjer si ogledamo še CHETUMAL in naslednje majevske ostalinam v TULUM-u iz poznega mayevskega obdobja med 12-13 stoletjem.
Naslednja destinacija pa je že Kuba s Havano. Prvi dan si privoščimo servezo v lokal z živo kubansko glasbo in pravo kubansko lepotičko za mikrofonom, gibajočo v mehkem in zapeljujočem ritmu salse. Tako da lažje zaspimo v omotici kubanske seksapilnosti in zjutraj sledi ogled Hvane s pestro razlago našega vodiča o vsemogoči zgodovini Kube. Ogled pristanišča, muzeja ravolucije, stare Havane, trdnjave s prastarim običajem zaprtja pristanišča z naznanilom iz topov in zaključek s pivom pred spanjem. Naslednji dan brez ogleda tovarne cigar, muzeja ruma in lokalne tržnice, kjer poizkusimo dobrote na žaru, kot domačini, ne gre. Ogledamo si tudi kje in kako je bival v Havani Hemingwaj in kje je pil svoje koktaile imenovane po svojih dveh deklicah – DAIKIRI in MOHITO. Sledi nadaljevanje poti proti gorski vasici Vinales na podeželju, ki je podobno našemu Krasu. Popeljejo nas na plantažo tobaka in ogled sušilnice tobaka. Dan zaključimo v čudoviti vasici kjer bomo prespali pri domačinih, ki za dobrodošlico poskrbijo za čudovito presenečenje v obliki koktajla imenovanega ChanChanChara (med-rum-limeta-led) ter s pravo kubansko cigaro, ki konča v ustih, tako da je užitek popoln. No popoldne nam vodič uredi tečaj salse in pri 35-stC smo komaj dihali in se preznojili do fullla. Zakaj tečaj, ja zato ker nas zvečer čaka ples z živo kubansko temperamentno glasbo, in uh, oh, skratka nič nam ni slabega, žal moramo končati tam nekje ob 24-h, kajti zjutraj nas čaka celodnevno jahanje, ter doživetje nad doživetjem, kopanje v podzemni jami, uživanje na podeželski kmetiji, pitje ruma iz kokosa, cigare ta-prave domače zvite na stegnu brhke domačinke, to je prava cigara, kajti prav to ji da pravi duh in okus, hudoooo…
Žal moramo nadaljevati pot proti Unescovemu Trinidadu s postankom na krokodilji farmi, kjer probamo še kakšen okus ima krokodilje meso. Prihod v Trinidad, prelepo karibsko mestece, zvečer pa v Casa de la Musica, se malo še poveselit ob nepozabnih kubanskih ritmih. In za konec popotovanja po Kubi seveda brez ogleda mavzoleja posvečenega Che Gevari v Santa Clari tudi ne gre. S tem se tudi zaključi prečudovito in nepozabno potovanje po biserih Srednje Amerike. Tako odhitimo prepolni prelepih spominov in doživetij nazaj proti domu. Zakaj je vredno obiskati Srednjo Ameriko? Težko je na to odgovoriti še težje napisati, preveč je prečudovitih vtisov in upam, da mi jih je le uspelo par zabeležiti tudi s fotografskim aparatom.
TAKO, VSEGA LEPEGA IN BREZSKRBNEGA JE ENKRAT KONEC, AMPAK SPOMINI PA LE OSTANEJO.
Tekst in foto – Tomi Križaj
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika
- [Tomi Križaj] Srednja Amerika