S fotografijo sem se srečal že v srednji šoli, ko smo fotografirali predvsem dogodke, naravo in izlete. Moj prvi fotografski aparat je bil Beirette, ki so se prodajali kar v trafiki. Nato sem v času analogne fotografije fotografiral predvsem na diapozitive, ves čas pa so bili glavni motivatorji potovanja in hribi, kar je še danes. Leta 2011, z razmahom digitalne fotografije, sem se včlanil tudi v Foto klub, da bi skupaj s prijatelji delil izkušnje in razmišljanja, kajti fotografi imamo nek svojski pogled na svet.

Osebno fotografijo umeščam nekam med dokumentarno dejavnost, filozofijo, psihologijo in umetnost, ali pa je vse to skupaj.

Zadnje čase skušam stopiti tudi na področje tako imenovane umetniške fotografije, karkoli že to pomeni, to jemljem kot nov izziv.

In šele sedaj upam reči, da se nekoliko resneje ukvarjam s fotografijo.