Fotografska razstava Staneta Gortnarja

FOTOGRAFSKO RAZNOLIK STANE GORTNAR

Z večerno projekcijo je, še ne 58-letni Stane Gortnar, doma iz Železnikov, član FK Tržič prav vse, ki so prišli na odprtje njegove razstave v pritličju hotela Astoria, prepričal da je raznolik fotograf.

Tako ga je besedno »portretiral« Matej Meglič, donedavni predsednik FK Tržič. Polaskal mu je tudi sedanji, Pavel Loc, ki je dodal, da v njegovih fotografij igra pomembno vlogo jeklo. Simbolično je ostal močan tudi Stane, ki je v fotografiranju začel odkrivati lepote.

Z njim sem poklepetal med postavljanjem 30 fotografij za razstavo. Pomagal mu je Vili Vogelnik in seveda žena Irena, ki je z zaščitnih stekel odstranila vse fotografske prstne odtise.

»S prihodom digitalne fotografske dobe sem se tudi sam ponovno vrnil v svet fotografije, ki se me je dotaknil kot otroka. Vedel sem, da so združenja fotografov odlična priložnost za pridobivanja novih znanj. Pregledoval sem spletno stran FZS in videl, da je foto klub tudi v Tržiču. Da sem se jim pridružil, pred tremi leti, gre zasluga tudi Marku Peru, s katerim sva se povsem slučajno srečala na enem fotografskem druženju na Vipavskem. Z veseljem se iz Železnikov čez Jamnik pripeljem v Tržič in seveda tudi nazaj domov,« pove Stane.

Po njegovi rokometni poti je šel tudi eden od sinov, drugi se je ukvarjal z motokrosom. Ves ta preplet pri Gortnarjevih so za nekaj let zaustavile zdravstvene težave, a se je takrat Stane doma lotil samoizobraževanja. Obdelovanja fotografij in fotografiranja ptičev na vrtu, ker nekaj časa nikamor ni mogel.

Zdaj ponovno dela, zmanjkuje mu časa za zgodnje jutranje preže. A je veliko na terenu. Med njegovimi posebnostmi je fotografiranje muzejskih vlakov med vožnjo po t.i. južni železnici, od Jesenic do Gorice, skozi Baško grapo.

»Vse strojevodje, ki vozijo te vlake sem že obdaroval s fotografijami. Poznam jih, zato jih kdaj pa kdaj prosim, če med vožnjo, na kakšnem delu proge, kjer jih čakamo s fotografi, spustijo dovolj pare, ki doda posnetku še več dinamike. Toliko že poznam lokalne ceste , da lahko ob dobri logistiki vsaj dvakrat ujamem ta muzejski vlak,« dodaja današnji razstavljavec.

Hvaležen Viliju, ki mu je pomagal in ga sproti še prijateljsko opomnil, kako bi kakšno od fotografij lahko naredil še drugače. In prav tega, ustvarjalnega pogovora, na sestankih najbolj pogreša.

Je pa Matej Meglič, preden je predstavil avtorja, dodal, da so Stanetu lani, na 20 mednarodnih razstavah po vsem svetu sprejeli 131 fotografij in ga nagradili z zlatim, srebrnim priznanjem in diplomami. Po kriterijih FZS je z vsem tem opusom zbral dovolj točk, da je ujel brzovlak za fotografske nazive. Zdaj se upravičeno ponaša z F1 /FZS.

»Stane Gortnar je železniška različica Vilija Vogelnika, s to pripombo, da je Stane »nižinski«, Vili pa poet gora.

Mirko Kunšič